Tehnološki park 19
1000 Ljubljana
Site map
Site map
17. 11. 2016

Sklepi Slovenskih regionalnih dnevov 2016

Simpozij Slovenski regionalni dnevi, ki je potekal 10. in 11. novembra v Murski Soboti, so organizirali Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Slovenski regionalno razvojni sklad, Združenje regionalnih razvojnih agencij ter Mestna občina Murska Sobota, prek tehnične pomoči pa jih je sofinancirala Služba Vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko.


Na regionalnih dnevih so bile v ospredju tri teme:

1.       kohezijska politika po letu 2020,

2.       vloga Slovenskega regionalno razvojnega sklada v regionalnem razvoju in

3.       potenciali regionalnega razvoja.


Z vidika načrtovanja kohezijske politike po letu 2020 je Slovenija skupaj z Evropsko unijo postavljena pred nekaj ključnih dejstev, in sicer:

– Brexit in pričakovane spremembe v delovanju institucij EU lahko pomembno vplivajo na bodočo kohezijsko politiko. Negotovost je precej večja, kot je bila pred sedanjim programskim obdobjem.

– Ne glede na možne negativne scenarije glede sprememb v institucionalnem ustroju EU tudi scenarij nadaljevanja sedanjih trendov EKP pomeni za Slovenijo precej tanjšo ovojnico razvojnih sredstev iz skladov EU. Zmanjšanje bo še posebej izrazito v Zahodni Sloveniji, kjer se izteka prehodni aranžma (varnostna mreža) iz sedanjega programskega obdobja. Zahodna Slovenija bo po vseh kriterijih razvita evropska regija.

– Upoštevaje navedeno, je pred slovensko razvojno politiko v celoti (in v tem okviru tudi regionalno) izziv krize virov financiranja. Pred nami je izziv, da pravočasno zagotovimo:

·        ustrezno povečanje razvojnih sredstev v okviru integralnega proračuna za javno infrastrukturo,

·        povečano uporabo oblik javno zasebnega partnerstva pri financiranju infrastrukturnih projektov,

·        učinkovito razvojno financiranje z dolžniškimi viri za zasebni in javni sektor.

– Trendi na področju državnih pomoči (trend zaostrovanja pogojev v EU in zmanjšana upravičenosti do regionalnih državnih pomoči v Zahodni Sloveniji). Regionalna pomoč bo dostopna le še v Vzhodni Sloveniji, v Zahodni pa le še na nekaj problemskih območjih.

– Spremembe glede makroregionalnih strategij v EU. Okrepljen trend izvajanja teh strategij skozi evropsko kohezijsko politiko bo vplival tudi na izvajanje kohezijske politike v Sloveniji, ki je na stičišču treh makroregionalnih strategij.

– Naraščajoč pomen evropskega teritorialnega sodelovanja (trend naraščanja sredstev v EU naj bi se nadaljeval, zaradi splošnega znižanja sredstev evropske kohezijske politike bi relativni pomen tega instrumenta za Slovenijo lahko precej porasel).

– Spremembe v evropski kohezijski politiki bodo v Sloveniji bolj povezale kohezijsko in regionalno politiko. Kohezijski regiji bosta predvidoma imeli ločena operativna programa. To bo zahtevalo večje spremembe v institucionalnem ustroju izvajanja evropske kohezijske politike in tudi državne uprave.

– Spremembe v evropski kohezijski politiki (naraščajoč pomen kohezijskega sklada, makroregionalnih strategij, ki se izvajajo prek projektov in strateških projektov evropskega teritorialnega sodelovanja) bodo zahtevale določen premik od programskega financiranja, ki se pretežno izvaja z javnimi razpisi, k projektnemu financiranju. Ta premik bo še posebej izražen v Zahodni Sloveniji.


Evropska kohezijska politika bo predvidoma usmerjena v povečanje deleža povratnih sredstev, vendar je želja in zavedanje tudi o potrebah po nepovratnih sredstvih. Rešitve bi lahko iskali zlasti v kombinaciji povratnih in nepovratnih sredstev ter tudi kombinaciji različnih virov. Zlasti pomembna je krepitev kohezijskih regij, kar se odraža tudi v predlogu Sporazuma med Službo Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Razvojnim svetom kohezijske regije Vzhodna Slovenija in Razvojnim svetom kohezijske regije Zahodna Slovenija o sodelovanju pri pogajanjih o evropski kohezijski politiki po letu 2020.


V drugem vsebinskem sklopu smo obravnavali položaj in vlogo Slovenskega regionalno razvojnega sklada v slovenskem regionalnem razvoju. Slovenski regionalno razvojni sklad že od leta 1996 opravlja svoje poslanstvo, doseganje  trajnejših ciljev na področju regionalnega razvoja in razvoja podeželja, z dodeljevanjem različnih finančnih spodbud, kot so:  ugodni  krediti (vključno s predfinanciranjem in z refinanciranjem),  jamstva, kapitalski vložki in subvencije. Ustanovili sta ga takratni ministrstvi za ekonomske odnose in razvoj in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. S tem sklad pripomore k izvedbi obetavnih projektov s področja podjetništva (vključno s turizmom), lokalne in regionalne infrastrukture ter kmetijstva. Tako je bilo s pomočjo Sklada doslej  izvedenih 4546 projektov s črpanjem sredstev višini 226.663.049,24€ (podatki na dan 30. 9. 2016).


Leta 2015 je sklad aktivno pristopil k izvajanju regijskih garancijskih shem ter v decembru postal polnopraven in aktiven član Evropskega združenja garancijskih shem (AECM) so, izvaja pa tudi naloge  Organa za potrjevanje. V finančnem obdobju 2007–2013 je bil imenovan za odgovorno institucijo izvajanja izplačil v čezmejnih projektih Slovenije z Avstrijo, Madžarsko in s Hrvaško. Zaradi zadovoljstva programskih partnerjev Sklad to funkcijo nadaljuje tudi v novem programskem obdobju med leti 2014-2020. V prihodnje ima sklad zastavljenih še nekaj dodatnih ciljev, med njimi tudi idejo o vzpostavitvi enotnega portala vseh javnih (državnih) razvojnih spodbud, kar cilja na sinergijske razvojne učinke (uporabnikom oz. ciljnim skupinam prijazno, izvajalcem koristna izmenjava podatkov in dobrih praks). Očitna je poglobitev delovanja na področju kmetijstva in lesarstva, predvsem pri projektih z močnim vplivom na regionalni razvoj.


Pri iskanju pravih rešitev za učinkovito sodelovanje sklada ter krepitev njegove vloge v regionalnem razvoju sta v ospredju potreba po sodelovanju obeh resornih ministrstev (MGRT in MKGP) ter zlasti izoblikovanje jasnega okvira delovanja sklada, znotraj katerega bo lahko skladno s pooblastili samostojno izvajal razvojne aktivnosti.


Izhodišča za izvajanje regionalne politike v okviru Evropske kohezijske politike so se s sprejetimi programskimi dokumenti Evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020 pomembno spremenila. Regionalna politika je s tem postala horizontalna, kar pomeni, da je sofinanciranje regijskih razvojnih projektov postalo odvisno od neposredne podpore različnih ministrstev, saj ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj, nima posebne razvojne prioritete za razvoj regij, kot jo je imelo v programskem obdobju 2007–2013.

Na novo postavljen instrument dogovor za razvoj regije je ob odsotnosti finančnih virov trenutno še vedno v začetni fazi izvajanja. V tem kontekstu pa se postavlja ključno vprašanje, ali lahko nov instrument dogovor za razvoj regij s pomočjo teritorialnega razvojnega dialoga zaživi v praksi, od česar je odvisna uspešnost izvajanja regionalne politike znotraj kohezijske politike (Operativni program).

Regije so pripravile osnutke dogovorov za razvoj regij pred skoraj enim letom. Doslej je potekalo usklajevanje z regijami in ministrstvi v okviru t. i . teritorialnega dialoga. Končnega rezultata še ni, zato je  potrebno takoj pospešiti aktivnosti k dokončni uskladitvi in podpisu dogovorov za razvoj regij, ter omogočiti njihov podpis z Ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo še v tem letu.

Potrebno je:

-         podpisati 12 dogovorov za razvoj regij

-         pričeti izvajati skupne regijske projekte (Regijska štipendijska shema, Regijske destinacijske organizacije) in izboljšati pogoje za delovanje obstoječih (Regijska garancijska shema)

-         omogočiti nadaljevanje dobrim skupnim regijskim projektom iz prejšnje finančne perspektive (Podjetno v svet podjetništva)

-         zagotoviti nepovratna sredstva za implementacijo ključnih regijskih projektov

-         spremeniti Operativni program

-         zagotoviti sredstva za pripravo regijskih in medregijskih projektov

-         zagotoviti sredstva za sofinanciranje projektov teritorialnega sodelovanja

-         preusmeriti financiranje projektov od razpisov k neposredni potrditvi ključnih projektov

-         začeti z realizacijo Celostnih teritorialnih naložb

-         pridobiti sektorske projekte, ki se bodo uresničevali v regijah

-         oceniti razpoložljiva sredstva za izvajanje Dogovorov za razvoj regij

-         zagotoviti pogoje (informacijski sistem) za spremljanje izvajanja regionalnega razvoja.


V teh razmerah je lahko regionalna politika uspešna le ob aktivnem sodelovanju več razvojnih akterjev tako na nacionalni ravni – resorna ministrstva kot na regionalni in lokalni ravni.  Ob odsotnosti vmesne institucionalne ravni je potrebno na regijski ravni regionalne razvojne agencije obravnavati kot ključne razvojne akterje z izkušnjami in močno kadrovsko strukturo, kot pomemben sistemski del regionalne politike.


Trenutno zelo zaskrbljujoče stanje na področju regionalne politike v Sloveniji je posledica odsotnosti jasne regionalne politike in strateških usmeritev s strani države, pri čemer je treba težiti k dolgoročni in strateško naravnani regionalni politiki, za katero bo stala celotna vlada. Okrepiti je treba obstoječi institucionalni okvir (regionalne razvojne agencije, Slovenski regionalno razvojni sklad, Direktorat za regionalni razvoj MGRT, znanstvene institucije) ter vzpostaviti sistemsko financiranje razvojnih nalog, ki je del potrebnega zagotavljanja stabilnega delovnega okolja. Pri izvajanju regionalne politike je treba zasledovati celosten pristop, iskanje sinergij med projekti ter dovoljšnjo mero kontinuitete, ki bo omogočala dolgoročno zasledovanje razvojnih ciljev ter povezovanje med projekti. Zlasti pomembna je vzpostavitev pregledne regionalne politike ter informacijskega sistema, ki bo omogočal spremljanje in vrednotenje regionalne politike, ki sta pomembna elementa pri ugotavljanju učinkov regionalne politike kot tudi potrebna podlaga za prihodnje načrte.