Slovenija pred uvedbo regionalnega prostorskega planiranja
Pilotni projekt prostorskega planiranja je predstavil Peter Zajc iz RRA Koroška, ki je sodeloval tudi v pilotnem projektu prostorskega planiranja, je izpostavil: "Pripravljavci RPP imajo ključno vlogo pri koordiniranju procesa, usklajevanju deležnikov in pripravi gradiv."
V letu 2022 so v vseh 12 razvojnih regijah občine s sklepom svetov regije potrdile regionalne razvojne agencije za pripravljavce RPP. Občine so bile pozvane, da v proračunih zagotovijo potrebna sredstva, enako je bilo storjeno tudi na državni ravni. In sicer v skladu z Zakonom o urejanje prostora (ZureP-3), ki predvideva delitve stroška priprave in izdelave RPP v razmerju 60:40 med državo in občinami v razvojni regiji. Zajc je še povedal, da izvajanje prostorskega planiranja na regionalni ravni spada med druge razvojne naloge države, ki se v regiji opravljajo v javnem interesu (19. člen Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ZSRR-2). Ministrstvo za naravne vire in prostor mora v skladu z 19. členom ZSRR-2 regionalnim razvojnim agencijam podeliti javno pooblastilo. Pri izvedbi slednjega je nastala težava zaradi navedbe v 77. členu ZureP-3, ki navaja, da mora biti pripravljavec izbran v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. Zato je Direktorat za prostor, Sektor za strateški prostorski razvoj, urgentno podal pobudo za ustrezno spremembo ZUreP-3. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora je bil v začetku poletja 2023 v javni obravnavi in je trenutno medresorsko usklajen. Vlada RS ga mora nujno obravnavati v čimkrajšem možnem času ter predložiti Državnemu zboru RS v sprejetje po skrajšanjem postopku.
"V državi je pripravljeno vse (finančno, organizacijsko), da se prične s pripravo RPP prve generacije. Vendar brez podeljenega javnega pooblastila regionalne razvojne agencije ne morejo izvajati nalog pripravljavca RPP", je ob tem povedal Zajc. "Naravne ujme nekaj zadnjih let, ki bodo po pričakovanjih vse bolj pogoste tudi v Sloveniji, so evidentno nakazale potrebo po nenehnem medresorskem usklajevanju različnih državnih sektorjev ter hkrati stalnemu dialogu med občinami in državo. Pri tem je lahko regionalna raven učinkovito presečišče in neke vrste platforma za usklajevanje. Zato pripravo RPP prve generacije razumemo kot ključen korak h kontinuiranemu regionalnemu (prostorskemu) planiranju."
